V našem pojmovanju so tipični za morske kraje. Za Kras. Kontinentalec jih pričakuje zgolj na počitnicah. Zato je figam navkljub vendarle presenetljivo, ko zvok, ki bi mu lahko rekli tudi ritem vročine, zaznaš v svoji ulici. Ali pač sosednji. Kot na primer v grmičevju ob Šmartinski pri podvozu pod železniško progo oziroma v višini dandanašnjega Orto bara. Dr. Matija Gogala, akademik in starosta slovenske bioakustike oziroma proučevanja zvočnih signalov žuželk, ve za njih. Pravi, da so v mesto verjetno pripotovali z vlakom. Enaka teorija nemara velja za primerek, ki uraduje v Tivoliju, prav tako v borovcih ob železniški progi, vendar pa je dr. Gogala na škržada naletel že tudi nad Hoterdščico pri Logatcu. Kjer ni železnice. Kot tudi ne teorije, kako je prišel tja.

Samice so stoletja veljale za neme

V Evropi živi okoli 50 vrst škržadov. Tudi v Skandinaviji. Niso vsi škržadi glasni. Nekatere vrste oddajajo zvok višjih frekvenc na meji ultrazvoka in jih ni mogoče slišati. A princip proizvajanja zvoka je enak. Medtem ko murni ali kobilice dele telesa drgnejo med seboj, škržadi za to uporabljajo celo telo. »Na straneh prvega zadkovega obroča ima škržad na vsaki strani posebno prožno in obokano membrano, v kateri so trdnejša ploščica s pritrdiščem močne mišice ter nekaj reberc, ki dajejo membrani oporo. Temu organu rečemo timbal. Ko se timbalna mišica skrči, se rebrca sunkovito upognejo in membrana timbala se v trenutku upogne navznoter. Pri tem nastane pok, ki ga lahko primerjamo z zvokom, ki nastane ob stisku plastične steklenice. Ko poteg mišice popusti, se membra

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.

nagradna igra