Italija se upravljanja migracij iz Libije za zdaj loteva precej sama. Njeni nacionalni ukrepi imajo kljub temu podporo ključnih evropskih držav in evropske komisije. Z napotitvijo pomorske misije v libijske ozemeljske vode in sprejetjem kodeksa za delovanje ladij nevladnih organizacij v Sredozemskem morju je vlada Paola Gentilonija vzpostavila dve »obrambni liniji« Apeninskega polotoka in Evrope. Ob misli na suverenost svoje države in pravico, da kontrolira svoje meje, je Italija obrambo svojih in zunanjih evropskih meja preselila v libijske teritorialne vode. Tam zdaj že dve od šestih načrtovanih plovil italijanske mornarice pomagata libijski obalni straži pri nadzoru akvatorija ter odvračanju migrantov, da se sploh odpravijo na nevarno pot.

Politični dogovor s plemeni

Italija je dejansko – kljub zadnji mirovni iniciativi Emmanuela Macrona – že vrsto let močno vpletena v libijsko dogajanje. Glavni protagonist krepitve libijskih kapacitet obalne straže in nasploh italijanske politike v južnem Sredozemlju pa je v zadnjem času notranji minister Marco Minniti. Kot dober poznavalec Libije, ki je državo prvič obiskal leta 1999, zagovarja kompleksno rešitev migracijskega vprašanja, in to z različnimi prijemi. Rešitev libijske migracijske sestavljanke je po njegovih načrtih treba najti tako na jugu države s političnimi dogovori s plemeni kot tudi s krepitvijo libijske obalne straže in vzpostavitvijo jasnih pravil za delovanje ladij nevladnih organizacij, ki v južnem Sredozemlju pomagajo reševati migrante.

Preden je pred dvema tednoma Minniti začel »zapirati« libijske obale, se je spomladi lotil sklepanja političnega dogovora s plemeni Tuaregov in Tougov na jugu Libije. Ti se štejeta med glavne akterje pri tihotapljenju migrantov skozi Libijo, potem ko v državo vstopijo iz Alžirije, Nigra, Čada ali Sudana. Čeprav se obe plemeni spopadata tudi za nadzor nad južnimi naftnimi polji, je Minnitiju z njima uspelo skleniti dogovor o preprečevanju migracij. Načrt zveni preprosto in logično. V teh puščavskih delih države naj bi se več vlagalo v programe zaposlovanja mladih, s čimer bi se jih odvračalo od kriminalnih dejanj. Julija je ta načelni dogovor Minniti nadgradil s konkretno ponudbo. Za izobraževalne p

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.

nagradna igra