Še več pa bi lahko povedala o svojih filmih, med katerimi je kar tri posvetila temi holokavsta: Grenka žetev (Bittere Ernte), V temi (In Darkness) in Evropa, Evropa (Europa, Europa), ki ji je prinesel tudi nominacijo za oskarja za najboljši scenarij po literarni predlogi.

A na motovunskem filmskem festivalu, kjer je prejela nagrado maverick za življenjsko delo, je bila bolj kot za pogovor o preteklosti priložnost za pogovor o sedanjosti in prihodnosti. Čeprav zadnja leta veliko časa posveča televiziji, kjer je podpisana pod režijo epizod nekaterih najboljših TV-serij zadnjih let, od Skrivne naveze (The Wire) do Hiše iz kart (House of Cards), še vedno najde čas tudi za filme. Trenutno tako poljska režiserka, ki ji je uspelo tudi v Hollywoodu, predstavlja svoj najnovejši in na Berlinalu s posebnim srebrnim medvedom nagrajeni film Živalska sled (Pokot), ki je razburil politike na Poljskem. Zgodba o močni ženski, ki svoj boj za pravice živali na zakrknjenem poljskem podeželju vzame kot boj na življenje in smrt ter v njem tako rekoč povozi moške, je bila za tamkajšnje desničarje enostavno preveč.

Ob prejemu nagrade maverick na 20. motovunskem filmskem festivalu ste izjavili, da je žalostno, da ste prva ženska, ki je prejela to nagrado. Zakaj menite, da je trajalo tako dolgo?

Ker je tako malo filmskih režiserk. Vedno je bilo tako. Evropska kinematografija je še vedno zelo seksistična, v teh koncih pa še toliko bolj. So mi pa povedali, da imajo prvič v zgodovini festivala kar polovico ženskih šoferk, kar pomeni, da se mentaliteta počasi spreminja.

Po filmu Živalska sled se je razvila razprava o tem, za kakšen film pravzaprav gre. Sami ga opisujete kot feministično kriminalko, predvsem moški pa pravijo, da v filmu ne vidijo feminizma.

Rekla bi, da gre za ekološko, anarhistično in feministično kriminalko. Zakaj so rekli, da ni feministična?

Zakaj sami mislite, da so rekli, da ni?

Kaj pomeni feminizem? Feminizem ne pomeni militantnosti zaradi feminističnih tem, boja za enakopravnost ali česa podobnega. Feminizem po mojem mnenju pomeni izražanje ženskega pogleda na stvari. In film je brez dvoma pripovedovan z vidika ženske. Kar je političnega, ko gre za feminizem v filmu Živalska sled, je to, da se ženska upira temu, da bi bila nevidna in brez glasu. In ženske v tej družbi so nevidne in brez glasu, kar je tudi glavni problem, s katerim se srečujemo. Ne gre samo za neenakopravnost pri plačah ali pri zasedanju visokih položajev v družbi, ampak tudi za to, da ženskega glasu ne spoštujejo in ne slišijo tako kot moškega. Ženske, sploh starejše, so pogosto zreducirane na zelo stereotipne vloge, kot so vloge babic, ki skrbijo za vnuke ali mačke. Ženska, ki se bori za pravice šibkejših, je v tem svetu tihe brutalne politike moških praktično popoln avtsajder in brez moči. Gre za specifičen pogled na svet, ki ga bo moškim morda težje razumeti.

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.

nagradna igra