Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave v Ljubljani je preveril, kakšne možnosti imate, če se želite podrobneje pozanimati o različnih zavarovanjih, ali zavarovanje celo skleniti, ne da bi vam bilo treba zapustiti stanovanje.

Kaj upoštevati pri izbiri?

Ko se odločate o tem, ali potrebujete nezgodno zavarovanje, najprej preverite, ali ste morebiti za določene primere že zavarovani v okviru drugih zavarovanj (na primer na delovnem mestu, v športnem ali drugem društvu, v okviru premoženjskega, avtomobilskega zavarovanja ...) in kakšno kritje vam omogočajo že sklenjena zavarovanja, ter to upoštevajte pri izbiri. Izberite tak obseg zavarovanja, ki v primeru nezgode vam in osebam, ki so od vas odvisne, omogoča finančno varnost. Pri tem upoštevajte verjetnost, da se vam kaj pripeti in okvirno ocenite, kakšno škodo bi utrpeli. Nezgodno zavarovanje je posebej smiselno, če so od vas oziroma od vaše delovne sposobnosti odvisni tudi drugi družinski člani in bi izguba delovne sposobnosti za vašo družino predstavljala veliko finančno breme.

Osredotočite se na zavarovanje za primer trajne invalidnosti in nezgodne smrti

Izbira možnih nevarnosti v ponudbi zavarovalnic je precejšnja. Svetujemo vam, da se prvenstveno osredotočite na zavarovanje za primer trajne invalidnosti in nezgodne smrti, saj sta to tisti dve nevarnosti, zaradi katerih bi vi oziroma družinski člani, ki so od vas odvisni, utrpeli najhujše finančne posledice. Razna dnevna nadomestila podražijo premijo, hkrati pa so bistveno manj smiselna. Če ste zaposleni, tudi med zdravljenjem prejemate mesečne prihodke. Če pa denimo delate preko študentskega servisa ali ste samostojni podjetnik, se boste zaradi nezgode res lahko soočili z občutnim izpadom prihodka, ki pa vam ga dnevna nadomestila nikakor ne bodo povrnila. Večina zavarovalnic ponuja tudi možnost sklenitve družinskega nezgodnega zavarovanja, pri čemer pa morate upoštevati, da so zavarovalne vsote običajno nižje, prav tako pa je lahko omejeno število zavarovalnih primerov, ki jih bo takšno zavarovanje krilo v določenem časovnem obdobju.

So vam spletne strani zavarovalnic v pomoč pri izbiri ustreznega zavarovanja?

V inštitutu so pregledali spletne strani osmih slovenskih zavarovalnic, ki ponujajo nezgodno zavarovanje: Adriatic Slovenica d.d., Generali zavarovalnica d.d., Grawe zavarovalnica d.d., Merkur zavarovalnica d.d., NLB Vita d.d. Ljubljana, Vzajemna d.v.z., Zavarovalnica Sava d.d. in Zavarovalnica Triglav d.d. Zanimala jih je tako količina kot kvaliteta informacij, ki jih zavarovalnice objavljajo v zvezi s tovrstnimi zavarovanji, kako prijazne so informacije do potrošnikov, ki želijo čim več izvedeti po spletu in možnost sklenitve zavarovanja po spletu. Ocenjevali so na podlagi petih kategorij, in sicer kontaktnih podatkov, dostopnosti informacij, prilagodljivosti produktov, zavarovalnih kritij in pojasnil o prijavi nezgode, pri čemer imata največjo težo prilagodljivost in obseg zavarovalnega kritja. Osredotočili so se izključno na individualna nezgodna zavarovanja za odrasle. Večina zavarovalnic sicer ponuja tudi ločene produkte za otroke, starejše, družinska zavarovanja in kolektivna zavarovanja.

Kontaktni podatki

Velika večina spletnih strani zavarovalnic, ki so jih preverili, je z vidika objavljenih kontaktnih podatkov potrošnikom prijazna. Kontakti so večinoma enostavno dostopni in na vidnih mestih, z izjemo Merkur zavarovalnice, kjer sta na voljo zgolj brezplačna številka in kontaktni obrazec. Prav vse zavarovalnice ponujajo brezplačno kontaktno telefonsko številko, nekoliko negativno pa je presenetilo to, da le redke (z izjemo Adriatic Slovenica, NLB Vita in Vzajemna) navajajo tudi čas, v katerem je mogoče poklicati na to številko. Tudi ta informacija je gotovo zelo koristna za potrošnika, ki bi želel dodatne informacije pridobiti po telefonu. Delovni čas klicnih centrov se sicer bistveno razlikuje in variira od 40 ur na teden pa vse do 168 ur na teden (torej 24/7).

Dostopnost informacij in možnost sklenitve po spletu

Večina zavarovalnic osnovne informacije o določenem zavarovanju navaja jasno, razumljivo in na enem mestu, z izjemo Zavarovalnice Sava, kjer so osnovne informacije nekoliko preveč skope, in Grawe zavarovalnice, kjer je več informacij dostopnih šele v priloženem PDF-prospektu, ki pa je prav tako precej skromen z vidika pomembnih informacij, ki jih potrošnik potrebuje za odločitev. Vse zavarovalnice, razen Merkur zavarovalnice, imajo objavljene tudi pripadajoče splošne in posebne pogoje ter tabele invalidnosti, torej vso relevantno pogodbeno dokumentacijo, s katero se je dobro podrobno seznaniti, preden dokončno izberemo zavarovanje. Pogoje je enostavno najti neposredno ob opisu produkta, z izjemo Grawe zavarovalnice, kjer so splošni pogoji na povsem ločenem zavihku, zato je potrebno precej brskanja, preden sploh pridemo do njih. Zavarovanje lahko dejansko sklenete prek spleta le pri dveh zavarovalnicah – NLB Vita in Vzajemna. Pri Adriatic Slovenica, Grawe, Merkur in Triglav pa imate neposredno ob opisu produkta vsaj možnost, da takoj naročite svetovalca oziroma ponudbo. Če se odločite za sklenitev prek spleta, podrobno preberite vso pogodbeno dokumentacijo, da boste vedeli, ali vam določeno zavarovanje ustreza in kaj lahko od njega pričakujete.

Prilagodljivost

Z vidika prilagodljivosti so preverili število paketov, ki jih zavarovalnice ponujajo, možnost prilagoditve zavarovanja lastnim potrebam tako, da sami izbiramo kritja, ki jih potrebujemo, in možnost izbire z vidika trajanja zavarovanja. Za tovrstna zavarovanja je značilno, da se v večini primerov sklepajo za enoletno obdobje z avtomatičnim podaljševanjem za enako obdobje, dokler zavarovanja ne prekinete. Na podlagi izkušenj je avtomatično podaljševanje problematično z vidika, da ga je treba odpovedati v določenem obdobju pred potekom aktualnega zavarovalnega leta, to obdobje pa je lahko od enega do celo šestih mesecev. Običajno se namreč spomnimo, da morda zavarovanja ne potrebujemo več, šele, ko prejmemo račun za plačilo letne premije, takrat pa je odpovedni rok že mimo.

Kar tri zavarovalnice na spletu ne navajajo podatkov o različnih paketih, ki jih ponujajo, ampak napotijo na pridobitev individualne ponudbe. To so Merkur zavarovalnica, Zavarovalnica Sava in Zavarovalnica Triglav. NLB Vita ponuja 3 pakete osnovnih kritij, katerim se lahko doda poljuben paket dnevnih nadomestil, pri Adriatic Slovenica izbirate med 4 paketi, ki pa se z vidika obsega kritij in zavarovalnih vsot ne razlikujejo bistveno. Vzajemna vam ponuja kar 9 različnih paketov individualnih zavarovanj, dodatno pa še 5 paketov on-line zavarovanj, ki jih lahko sklenete po spletu. Sicer pa možnost, da si zavarovalec, če ne želi pripravljenega paketa, sam sestavi nabor kritij, ki jih želi, ponujata Zavarovalnica Generali in Merkur zavarovalnica.

Zavarovalno kritje

Nabor nevarnosti, ki jih zavarovalnice ponujajo v okviru nezgodnega zavarovanja, se med posameznimi zavarovalnicami razlikuje. Zavarovalnica Triglav vam tako ponuja le »klasična« kritja – nezgodna smrt, trajna invalidnost, dnevna odškodnina, bolnišnična odškodnina, stroški zdravljenja. Pri Zavarovalnici Sava je tudi možnost kritja naravne smrti in pogrebnine, pri ostalih pa najdete še nezgodno rento, kritje stroškov za preureditev bivalnih prostorov in medicinskih pripomočkov, nadomestila za zlome, izpahe, opekline, nadomestila za bolečine, nadomestila za oskrbo, pri Zavarovalnici Generali pa tudi nadomestilo za kozmetične operacije zaradi nezgode.

Treba pa je poudariti, da zgolj število različnih kritij, ki jih posamezna zavarovalnica ponuja, ne kaže neposredno na kvaliteto posameznega zavarovanja. Na videz identična kritja z enakim imenom se lahko v različnih zavarovanjih tudi bistveno razlikujejo. Ko izberete ožji nabor produktov, ki vam ustrezajo, zato nujno preverite v splošnih pogojih, kaj posamezno kritje dejansko krije, v kakšnem obsegu in kakšne so omejitve in izključitve, torej primeri, v katerih vam zavarovalnica ne bo izplačala zavarovalnine. Razlik znotraj posameznih kritij v tokratnem primerjalnem ocenjevanju niso podrobneje preverjali in ne predstavljajo dela skupne ocene posameznega produkta.

Osredotočili pa so se na višino zavarovalnih vsot za trajno invalidnost, ki predstavlja enega izmed pomembnejših elementov nezgodnega zavarovanja. Slabše so ocenili tiste ponudbe, ki vključujejo zavarovalne vsote do le nekaj 10.000 evrov, saj so takšne vsote bistveno prenizke glede na namen tovrstnih zavarovanj. V primerjavi s situacijo pred nekaj leti, ko so bile takšne zavarovalne vsote bolj pravilo kot izjema, opažajo, da se zavarovalne vsote vseeno višajo in lahko dosegajo tudi nekaj 100.000 evrov, a so v primerjavi z razvitejšimi evropskimi državami še vedno občutno nižje.

Pozitivno preseneča porast progresivnega načina izplačevanja zavarovalnine za trajno invalidnost, saj praktično vse zavarovalnice ponujajo to možnost oziroma je progresija avtomatično sestavni del paketa. Progresija pomeni, da se ob višjih odstotkih trajne invalidnosti izplača z zavarovalno pogodbo določen večkratnik zavarovalne vsote. Največkrat so zasledili opcijo, da se vsak odstotek nad 50 odstotkov trajne invalidnosti pomnoži dvakrat, trikrat, štirikrat, pri NLB Vita celo sedemkrat.

Prijava škode

Čeprav si ne želimo, da bi se nam pripetila nezgoda in o tem raje ne razmišljamo, je seveda pomembno tudi, kako enostavno lahko pridemo do informacij, kaj storiti, če se zgodi nepričakovano. Večina zavarovalnic ima na spletnih straneh objavljena navodila, kako ukrepati, pri čemer bi Adriatic Slovenica in Vzajemna lahko tej vsebini posvetili nekoliko več časa, Zavarovalnica Grawe in Merkur zavarovalnica pa kakršnih koli navodil ali usmeritev glede prijave nezgode sploh ne navajata izven splošnih pogojev. Obrazci za prijavo nezgode so sicer dostopni na prav vseh ocenjevanih spletnih straneh zavarovalnic, a jih lahko zgolj natisnete, izpolnite in odnesete ali pošljete na zavarovalnico. Nezgodo lahko prijavite prek spleta le pri Adriatic Slovenica in Triglavu. Če je »nespletno« poslovanje z vidika sklepanja zavarovanja še razumljivo, saj gre za kompleksne finančne produkte, pa bi se vsaj z vidika možnosti prijave nezgode zavarovalnice lahko malce bolj potrudile in zavarovancem, pa tudi sebi, olajšale delo in omogočile spletne prijave škode.

Namesto zaključka

V splošnem lahko rečemo, da si pri izbiri ustreznega zavarovanja lahko precej pomagate že z informacijami, ki jih sami najdete na spletnih straneh zavarovalnic. Nikar pa se ne zanašajte zgolj na opise zavarovanj in tabele, v katerih so predstavljeni različni paketi. Podrobno branje splošnih, posebnih pogojev in druge pogodbene dokumentacije vam tudi tu ne uide, saj se v drobnem tisku lahko skrivajo »malenkosti«, ki niso več tako malenkostne, ko pride do zavarovalnega primera in ugotovite, da se za zavarovalnino lahko obrišete pod nosom.

Vir: www.potrosnikovzoom.si