»Se je pošti zmešalo?« je v odprtem pismu ogorčeno spraševal bralec Dnevnika, ki je za paket po povzetju na domači naslov in plačilo pošiljke v višini 11 evrov pismonoši moral predložiti tudi osebni dokument, s katerega je poštar prepisal njegove osebne podatke.

Zakaj je predložitev osebnega dokumenta sploh potrebna, če pa so vsi podatki prejemnika pošiljke razvidni že iz naslova prejemnika? »Ker plačilni nalogi izročenih odkupnih pošiljk in vplačanih odkupnih zneskov spadajo med plačilne transakcije, ki jih izvajamo v imenu Nove KBM, moramo v skladu z uredbo o identifikaciji plačnikov pri ponudnikih plačilnih storitev, tudi pri določenih vplačilih odkupnih zneskov pri vročenih pošiljkah z odkupnino, zapisati podatke o dejanskem plačniku. Pismonoše morajo pri dostavi ob izročitvi pošiljke z odkupnino od prejemnika (oziroma plačnika) pridobiti podatke in jih zapisati na plačilni nalog. Podatki, ki jih na terenu pridobi pismonoša, so podlaga za knjiženje vplačila odkupnega zneska oziroma prenosa sredstev,« odgovarjajo na Pošti Slovenije, ki jo vodi Boris Novak.

Številni zato nič več na pošto

Od 26. junija je treba na pošti predložiti osebni dokument tudi pri plačilu položnic z gotovino. To namreč zahteva nova evropska uredba. Ker morajo poštni uslužbenci vnašati podatke z osebnega dokumenta, zaradi dolgotrajnega postopka nastajajo dolge vrste čakajočih. In zakaj ne poenostavijo postopkov ali pa vsaj ne odprejo več poštnih okenc?

Na Pošti Slovenije odgovarjajo, da skupaj z Novo KBM zgolj dosledno izvajajo zakonodajo in predpise o identifikaciji plačnikov. V skladu z evropsko uredbo morajo pri določenih vplačilih evidentirati tudi podatke o dejanskem plačniku, zato mora plačnik predložiti veljavni osebni dokument s fotografijo. A ob tem dodajajo, da uredba določa tudi nekaj izjem, ko identifikacija plačnika ni potrebna. Tako je v primeru, ko plačnik izvede plačilo z UPN-nalogom, ki ima kodo QR z vsemi podatki ali OCR-vrstico, in je znesek do vključno tisoč evrov, ne glede na to, ali posameznik plačuje z gotovino ali drugim plačilnim instrumentom. Če pa UPN-nalog ne vsebuje kode QR ali OCR-vrstice, je identifikacija plačnika potrebna, in to tudi pri vplačilih zneskov do tisoč evrov. Izjema je tudi, če gre za plačilo na račune proračunskih uporabnikov, kot so denimo poravnava davkov, kazni ali drugih dajatev, prav tako do tisoč evrov.

Na Pošti Slovenije se zavedajo, da so stranke zaradi izvajanja te uredbe nezadovoljne, a poudarjajo, da so v tem primeru v posebnem položaju, ki ni primerljiv z bankami in hranilnicam. »Pri poštnih okencih lahko namreč poleg komitentov Nove KBM plačilne storitve opravijo tudi komitenti drugih bank, zato je evidentiranje podatkov o vplačniku toliko bolj potrebno. Pošta Slovenije sama ni sprejela nobenih ukrepov, temveč le izvaja določila evropske uredbe,« pojasnjujejo v družbi.

Kakšna je sploh osnovna dejavnost Pošte Slovenije?

Če k na novo povzročeni gneči dodamo še to, da je v poštnih poslovalnicah že kar nekaj časa mogoče kupiti številne izdelke, tako rekoč od igle do vlaka, uporabniki vse težje pridejo do svoje pošte ali paketa, kar naj bi bil osnovni namen pošte. Na njihovi spletni strani piše, da je »osnovna dejavnost družbe izvajanje univerzalnih poštnih storitev, velik pomen pa imajo tudi druge poštne in kurirske storitve, denarne storitve ter prodaja blaga«.

Ob tem so na Pošti Slovenije hiteli pojasnjevati, da si podobno kot evropski izvajalci univerzalnih poštnih storitev prizadevajo najti način, kako poslovanje prilagoditi spremenjenim navadam potrošnikov. Tako so v preteklosti začeli razvijati nove storitve na področju logistike in informacijske tehnologije. »Uvajamo tudi nove storitve, kot so jutranja dostava časopisov, logistika blaga (denimo bele tehnike, avtomobilskih delov, pijač), prizadevamo pa si tudi za vstop na trg distribucije temperaturno občutljivih izdelkov in zdravil,« še dodajajo.