Zdravilišča niso za vsakega bolnika, ki si tja želi, Samo Fakin vztraja tudi v sedanji vlogi. A nekaterim ljudem lahko po njegovem mnenju pomagajo bolj od zdravljenja v bolnišnici. Ko pokaže posnetek hoje bolnika, nad katerim bi v zdravstvu skoraj obupali, se mu orosijo oči. Zapomnil si je tudi arabskega gosta, ki nikakor ni hotel iz sobe.

Čeprav v zdravstveno blagajno priteka več denarja kot v kriznih letih, se čakalne dobe podaljšujejo. Koliko se to čuti pri rehabilitaciji, s katero se ukvarjate v Laškem?

Čakalne dobe za ambulantno fizioterapijo znašajo pol leta. Ljudje med čakanjem trpijo bolečine, nimajo razgibanih okončin ali pa ne krepijo mišic po zlomih. To je absurdno.

Delovanje ene fizioterapevtske ambulante v Sloveniji stane od 30.000 do 40.000 evrov na leto. Za relativno malo denarja bi lahko popolnoma odpravili čakalne vrste v fizioterapiji in v preostalih specialističnih ambulantah. Namesto tega so se zvišale cene zdravstvenih storitev. Če tega ne bi naredili, bi bili dolgovi in izgube bolnišnic še večji, vendar bi se morala politika prej odločiti za iskanje dodatnih virov za zdravstvo. V zadnjih letih je padla v vodo ideja o davku na sladke pijače, prav tako predlog tobačnega centa, ki bi ga usmerjali v zdravljenja in preventivo.

 Bolnišnice, ki se utapljajo v dolgovih in izgubah, za zdaj dobivajo le likvidnostna posojila iz državne zakladnice. Kaj se lahko po vašem mnenju zgodi do konca poletja?

 Zelo kmalu bi lahko prišlo do izvršb in ustavitev dobav. To se zgodi, ko se začnejo pogrezati velike bolnišnice. Za zdaj so v resnih težavah manjše ustanove, dobavitelji pa napovedujejo, da bodo bolnišnicam dosledno zaračunavali obresti. Medtem se bodo dolgovi še naprej povečevali, prav tako izgube.

 Ste v stiku s svojim naslednikom, generalnim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjanom Sušljem?

Včasih se pogovarjava. Zdravstvena blagajna je zavezana fiskalnemu pravilu, zaradi katerega se ne sme zadolževati. Še naprej nima možnosti, da bi se pogajala o cenah zdravstvenih storitev. Edini poti, ki ju lahko v sedanji situaciji ubere politika, sta dvig prispevne stopnje in transfer iz državnega proračuna. Pogajanja za ceno pa bi morali v celoti prepustiti blagajni.

 Bolniki se jezijo, da je vse težje priti do toplic. Na zdravstveni blagajni so nasprotno navajali več kot 37.000 lanskih odločb za zdraviliško zdravljenje, kar je za osem odstotkov več kot leto prej. So občutki, da javno zdravstvo pri toplicah pretirano varčuje, neutemeljeni?

 Bolnik mora dobiti, kar resnično potrebuje, pričakovanja pa so vedno velika. V zadnjih letih je več ambulantne fizioterapije, po drugi strani pa je zdraviliškega zdravljenja vse več že zato, ker je v Sloveniji vedno več ljudi v pozni starosti. Na leto zlom kolka doleti 3500 ljudi v Sloveniji. Vse več je tudi kapi, ki jo utrpi okoli 4500 ljudi na leto.

Že zaradi staranja prebivalstva se stroški zdravstvene blagajne vsako leto povečajo za 20 milijonov evrov. Vidni so tudi učinki poznejšega upokojevanja, zaradi katerega se povečuje število ljudi na dolgotrajnem bolniškem dopustu. Veliko dodatnega denarja, ki bi ga morali usmeriti v bolnišnično zdravljenje, bo blagajna porabila za bolniška nadomestila. Starejši delavci so pogosteje bolni, nadomestila so višja od pokojnin, hkrati pa rehabilitacija ni dovolj dostopna.

 Kako to, da se ni ne v vašem obdobju na ZZZS ne v sedanjem mandatu Marjana Sušlja nič izcimilo iz ideje o posebni rehabilitaciji za delavce?

 Zaradi pomislekov, da ustava vsem zagotavlja enake pravice, pa tudi zaradi kratkovidnosti slovenske politike. Poklicna rehabilitacija bi bila vsebinsko drugačna od rehabilitacije starostnikov. Predvsem bi lahko bila bolj intenzivna. Če delavca boli rama, bi se morali z njim ukvarjati več ur na dan, in to z različnimi tehnikami. Pol ure terapije ne zadostuje. Poleg tega gre za preprosto matematiko: rehabilitacija delavcev bi se Sloveniji izplačala, saj bi bilo tako manj dolgotrajnih bolniških odsotnosti.

Kako bi lahko dali prednost ljudem, ki še hodijo v službo?

Nemške zavarovalnice imajo lastne rehabilitacijske centre, pa tudi posebno p

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.

nagradna igra