»Danes smo tu zato, da se zakon sprejme, jutri gremo pa naprej,« se je nekaj pred deseto v preddverju ministrstva za infrastrukturo suvereno odrezal državni sekretar Jure Leben, ki mu je zaupano upravljanje najpomembnejšega projekta te vlade.

Živa – tako je ime elektromotorni Siemensovi lokomotivi – ter za njo 1300 ton težka in 400 metrov dolga kovinska kača raznobarvnih kontejnerjev se je prav v tistem trenutku vila po tirih proti Divači. In se tam ustavila.

»Ponoči tukaj čakam tudi tri, štiri ure,« je takrat skomignil vsega hudega navajen strojevodja Žive Dobrivoj Subič.

Ko se je v državnih institucijah bučno ustvarjal vtis, da bo oblast le spisala zadnje poglavje sage o drugem tiru, je tišina sončne kraške pokrajine pričala o tem, da smo v resnici še vedno na njenem začetku. Ta se je v vsej svoji nepremičnosti razodeval v pogledu onkraj odstavnih tirov železniške postaje v Divači, kjer se je v dveh samih tirnicah proga nadaljevala navkreber. Tja je tisto sredino dopoldne gledal Dobrivoj Subič čakajoč na vlake, ki bodo pripeljali naproti. Nikoli ne ve, koliko vlakov je na poti iz Kopra proti Divači in kako dolgo bo moral stati na mestu. Ker torej lahko promet poteka zgolj enosmerno in ker nasproti vozeči vlaki nemalokrat prihajajo v konvojih, morajo vlaki tostran zožitve čakati, dokler se proga povsem ne sprosti. »Ponoči gre včasih v eno smer tudi po 17 vlakov zaporedoma. In jih je pač treba čakati,« je razložil strojevodja. To lahko traja ure.

Podnevi, ko je prometa manj, Živa progo iz Ljubljane do Kopra premaguje tri ali štiri ure. Z bližanjem noči se čas vožnje sorazmerno podaljšuje. Največ prometa iz notranjosti proti morju in obratno je med 23. in 4. uro. Toda pri enosmernem prometu se težave železniške povezave v edino slovensko tovorno pristanišče šele začenjajo.

En sam tir, ki zaključuje zadnjih devetinštirideset kilometrov železniške proge proti morju, je le najbolj vnebovpijoč problem železniške infrastrukture na Notranjskem in Primorskem.

Sto šestdeset let

Dvotirna proga, ki povezuje Ljubljano s Trstom in so jo kot del proge Dunaj–Trst zgradili za časa Avstro-Ogrske pod

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.