Eden prvih zbiralcev francoskih impresionistov je bil tudi sam slikar. Gustave Caillebotte velja za pomembnega francoskega umetnika, ki v širši javnosti vsaj po imenu ni tako znan, kot so njegovi bolj razvpiti kolegi. Ker se je rodil v bogati družini, po izobrazbi pa je bil pravnik, je imel že za časa svojega življenja dovolj denarja, da je lahko v miru ustvarjal, ne da bi ga pri tem skrbelo za preživetje.

Ob zgodnji smrti svojega brata leta 1876 je zaslutil, da morda tudi sam ne bo dočakal visoke starosti, zato je že zelo mlad napisal oporoko. V njej je pomemben del umetniške zbirke umetnin svojih prijateljev impresionistov zapustil francoski državi. Vendar ne brezpogojno. Ker je vedel, da dela impresionistov v javnosti takrat niso bila cenjena in je bilo zelo verjetno, da bodo končala v skladišču, je v oporoki zapisal, da slike podari državi zgolj v primeru, da bodo stalno razstavljene v ugledni galeriji.

Ko je leta 1894 pri komaj petinštiridesetih letih res razmeroma mlad umrl, so se izvrševalci njegove oporoke zelo trudili, da bi dosegli sporazum z državo, vendar se jim s francoskimi uradniki nikakor ni uspelo dogovoriti. Nekaj uglednih umetnikov je namreč zagrozilo, da bodo izstopili iz državnih umetniških združenj, če Francija v svojo osrednjo nacionalno galerijo sprejme tudi impresionistične slike.

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.